DPF filter za filtriranje trdih izpušnih delcev
Vsi avtomobili z motorjem na notranje zgorevanje pri delovanju izpuščajo določeno mero sajastih trdih delcev. To nastane zaradi samega zgorevanja, ki v nobenem primeru ne more biti popolno zaradi dinamike in narave kemijskih reakcij zgorevanja. Nastajanje trdih delcev oziroma saj do določene mere zmanjšuje že sama tehnologija novih motorjev. Zaradi bolj učinkovitih šob, višjih pritiskov vbrizga in večjih delovnih tlakov namreč pride do bolj popolnega zgorevanja, pri katerem je količina trdih delcev bistveno manjša. Še vedno pa jih nastane kar nekaj, zato jih je potrebno nekako filtrirati.
Filtriranje trdih delcev v sodobnih motorjih zagotavlja DPF filter, nameščen na začetku izpušne cevi. Vsak DPF filter je v osnovi narejen iz kovinskega ohišja, kamor je vstavljen keramični vložek z zelo majhnimi satovnicami, ki potujejo po celotni dolžini. Tako pridejo izpušni plini v stik z zelo veliko površino keramike, kamor se trdi delci hitro primejo in obdržijo na njeni površini. Temperatura DPF filtra se med delovanjem motorja močno segreje in to pripomore h sprotnemu izgorevanju sajastih delcev. V izpušnih plinih je namreč prisoten tudi preostali kisik, ki se pri izgorevanju ni porabil.
Temperatura za ustrezno delovanje DPF filtra pa mora biti dovolj visoka, da poteka samodejno čiščenje DPF filtra. Pri prenizkih temperaturah se trdi delci le nalagajo, ne pa tudi izgorevajo. To sicer ni problem, saj se lahko naloži kar zajetna količina trdih delcev, čiščenje DPF filtra pa se nadoknadi pri visokih temperaturah, ko lahko v kratkem času zgori kar precej oblog. Vseeno pa je pri konstantnih režimih vožnje z nizko temperaturo izpustov, kamor štejemo predvsem mestno vožnjo, čiščenje DPF filtra omejeno. Zato lahko konstantna izpostavljenost takim pogojem filtru škodi. Ko se namreš posamezna satovnica zamaši, se ustavi pretok skozi njo in s tem tudi samočistilni proces. Zato se splača na vsake toliko avtomobil pošteno segreti.